Our Recent Posts

Tags

Velika Dnina

Prav vsako leto nam otvoritvena tura sezone postreže s kakšnim presenečenjem. Tudi letos nam je, z obilo snega sredi oktobra.  Zato se samozavestno odločimo, da bo Velika Dnina odlična destinacija za začetek – a pozabili smo, da bi bilo morda fajn začeti sezono s čim bolj »normalno« dostopnim. Seveda smo se kot zgledni državljani na izhodišče pripeljali s tremi avti, komu mar za ekologijo, važno, da je po najnovejšem protokolu.

Zjutraj lep čas porabimo za pakiranje. Zato pa potem hitro napredujemo, kljub 20 kilskim ruzakom. No, Kemijeva ultra light oprema še 10kg ni presegla, z Acotom sva pa jamrala že na prvem ovinku. Do točke, kjer se levo odcepi pot za Špik smo pogumno hodili v supergah, ki so bile zdaj že čisto premočene. Uf, kakšen užitek je obuti pancerje na mokre štumfe! Z malo lažjim ruzakom se prebijamo po grapi med poprhanimi balvani. Ko grapo zapustimo, na noge nataknemo še smuči in vse je takoj lažje. Uživancija traja konkretnih 100m, potem pa smuči spet spokamo na ramena, po strmejši grapi z njimi nimamo kaj početi. Malo se namatramo čez spolzke, z mokrim snegom prekrite skale, nato pa že spet nataknemo smuči na noge in cikcakamo pod ostenja Rakove špice oz. Škrlatice. Aco kot ratrak vleče špuro, midva s Kemijem samo sopihava za njim.

Na višini okoli 1900m se opazi občutna sprememba temperature, sneg postane lažji in bolj suh. Na robu Dnine se s Kemijem ustaviva, 5h je bilo čisto dovolj, Aco pa potegne še višje in zategne par lepih vijug v soncu. Potem pa skupaj naredimo še 9 ali 14 lepih zavojev po sicer kar težkem pršiču, preden zarijemo v namočeno čofto in cretovle. Vse do stika z razbito grapo v dolini se lomimo, lovimo, štamfamo, skačemo in čaramo, samo smučamo ne.

Za vrhunec dneva se odločimo, da »hodli pa že naumo« in za par višinskih metrov med balvani porabimo kar nekaj minut in še več jajcanja. Kemi naju z Acotom nasmeje, ko pravi: »kako bi se človk šele najebal, če bi mel bord tle«, nama se je zdelo, da se že tako ali tako čisto dovolj! Potem še midva ponoviva njegovo vajo in »kot bi mignil« smo pri balvanu kjer čakajo superge. Po tehtnem premisleku ugotovimo, da bo vseeno boljše, če sestopimo v pancerjih, saj bomo tako ostali vsaj malo bolj suhi. Preobujemo se šele na gozdni poti iz Krnice. Eden najboljših filingov je, ko po celem dnevu sezuješ pancerje in mokre noge zarineš v mokre in mrzle superge. Sreča je v malih stvareh! Potem pa spet nabite ruzake na ramena in jamranje koga kej bolj boli, vse do avta. Za finish se ob cesti preoblačimo ravno takrat, ko snemajo neko reklamo, upam, da bomo v kadru!

Lepo se je bilo matrati z vama. V stilu Jackass, ki bi zaključili z: »You gotta be tough if you're gonna be dumb.«


Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL