Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Greben Krofičke, Travnik in Ute

September 14, 2019

 

 

»Želim si kakšno od tvojih zgodb,« mi pravi. Sprva pokažem na kupe knjig. A čez par minutk ponižno prižgem zaprašen računalnik in začnem tipkati. Kot uročena sem zasijala od sreče, ko je padel plan. Zločinsko črto sva z Jurijem potegnila čez greben - Krofička, Travnik, Ute. Vse se vrti rahlo nad 2000 m n.v. KSA načeloma nisem naklonjena. Se mi zdi, da je njihov strateški plan pred oblaki precej zastarel. Tudi tokrat so gore v KSA izgubile vojno z oblaki 😊 Ampak višino, ki sva jo »zalezovala« z Jurijem, je bila še na meji -  na meji, kjer stopicaš med soncem in belo zaveso. Povedano v eni sapi: vau!

 

Že ob prihodu v Logarsko dolino, ob 6.30, so bili vrhovi pred nama (Ojstrica, Turska gora, Brana, Planjava) odeti v nežne bele tančice oblakov in bogato zlato barvo. Pot skozi gozd, v smeri Koče na Klemenči jami, je bila na račun ptičjega orkestra slišati kot melodija najlepše filmske romance, videti je bila pa še bolje. Listje že rumeni in diši nama po gobah. Trmasto se vzpenjava po poti, ki vodi tudi skozi tunel. Po uri hoje sva pri koči. Od koče naprej mahava za Ojstrico, najprej slediva proti Kopinškovi poti.

 

Če bi bili - brezskrbna nagajivost, razigranost in samozavest HIŠA, sva midva imela ključ za odpiranje vseh vrat. Prva vrata odklepava takoj, ko vstopiva na zahodni greben Krofičke.

 

Do stene Krofičke prideva po lovski poti, ki malo pred sedlom (cca 10min), zavije levo. Že takoj na začetku se dava na vse štiri 😊 Če želiš enostavno, se da enostavno, če želiš po svoje, lahko lezeš tudi do III. Midva sva izbrala zadnjo obliko gibanja 😊 Na izpostavljenih mestih je tudi zajla in na južni strani Krofičke sva (pre)hitro, mogoče 15min. Na južnih pobočjih se zabavava – malo med borovci, malo po travi. Obišče naju tudi kakšen gost oblak. Do vrha prideva z nekaj logike in s kakšno sledjo tu pa tam. Tik pod vrhom Krofičke je potrebno nekaj več pozornosti, saj je skala precej krušljiva. Na prvem vrhu se sladkava s čokolado, zobje so črni kot dogorele vžigalice. Med Krofičko in Travnikom je potrebno prehoditi tudi greben, ki je precej ošiljen. A zaradi mnogih poličk pod grebenom in borovcev na grebenu, je prečenje še vedno zelo prijetno. Po neki konkretni malici tudi na vrhu Travnika še ni bilo povpraševanja, apetiti po skali so bili  močnejši. Do Ut sva nadaljevala po grebenu vzhodno, potem sva se pa spustila skozi borovce na severno stran. Skozi plantažo borovcev! Smeha, kot, da bi se pijana žgečkala 😊 Prebijanje skozi iglavce je trajalo pol ure. Ko se prebijeva do odprtega dela, vidiva sedlo in od sedla naprej še Ute. Zavihava rokave, se povzpneva do vrha in gledava še zadnji del grebena - greben Ut. Mežikala sem malo proti soncu in malo proti Juriju. Skoraj ni bilo razlike 😊 »Se razume, greva pogledat.«. Pogledat, do koder nama bo »okusno«. Za sestop je namreč potrebno po isti grebenski poti nazaj. Nadaljujeva do sredine grebena, zadnjih nekaj metrov pa spustiva.

 

 

Sestopava po južni strani Ut, mimo koče Robanovega pastirja - Krnica pod previsno steno. Opazujeva navrtane skale, se čudiva kaj vse ljudje zmorejo preplezat … 😊 in nadaljujeva okoli Ut. Lepo sledljiva potka naju pripelje do Molznika. Sredi kopriv se odločiva za neko »logično« nadaljevanje poti v levo … zdela se nama je uhojena stezica. Ampak skreneva 😊 Pa najdeva vmes pot in ko naju pohvalim, da se dobro znajdeva z »bio kompasom« in kako super tim sva, spet skreneva 😊 Najprej naju je skrbelo, da bova prehitro pri avtu. Zdaj je bilo malo drugače. Prebijava se čez gozd in borovce in skale. Jaz vodim. Kar naenkrat se znajdeva v zelo neugodni skali. Krušljiva in prepadna stenca, borovcev pa glih za vzorec … tu pa tudi  končno vidiva jasno uhojeno potko. Odločila sva se, da naju stenca ne bo videla in greva varno nazaj. Splezava nazaj gor in se spustiva čez grapo do potke.

 

Hitro sva prišla do markirane poti, ki vodi iz Strelovca.

 

Vračala sva se mimo koče, za mizami so posedali utrjeni obrazi z rdečimi nosovi. Odmikala sva pogled, eden iz družbe naju vseeno grdo ogovori. Pogoltnili so še tisto malo kulture, ki se je borila do zadnje runde. Kako dolgo se že mučijo s tistimi flašami, se sprašujeva. 

 

Ob 18ih sezujeva gojzarje. Srečna sva. Pod majico sem naška iglic za en mali kres.

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags