Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Hudi Vršič in Lopa

September 3, 2019

Tu pa tam si je lepo vzeti čas tudi za raziskovalno turo, brez točno določenega cilja. No, saj na koncu je pot cilj, kajne? Zelo redko gremo nekam na »blef«, saj tudi zdaj nisva šla na blef, le naštudirala nisva ravno dobro, zato je vse skupaj izpadlo zelo nedeljsko - prosto po Prešernu. Praktično nič ne zahajamo na Kaninsko pogorje, do sedaj samo dvakrat, in v obeh primerih smo šli po različnih poteh na Kanin. No, tokrat sva si z Leo ogledovala drugo stran tega noro privlačnega in tudi največjega pogorja v Julijcih, tja na vzhod, proti Veliki Črnelski špici, Hudemu in Grdemu Vršiču itd. Proti Sella Nevei se furava »že« ob 5ih. 😊

Parkirava za hotelom Nevea, ki bi pri nas s težavo dobil 1*, po italijanskih standardih pa najbrž vsaj 3* 😜 Mimo hotela nadaljujeva do pogorele koče in za njo po poti 636. Skozi gozd vodi najprej ozka pot, ki večkrat preči smučarsko progo, nato pa se razširi v lepo mulatjero. Misli spet uhajajo na čase, ko so ubogi vojaki bili prisiljeni graditi take poti, samo zato, da so lahko nato z vrha obstreljevali »nasprotnike«, ki so bili v identičnem položaju kot oni sami. Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost – drži kot pribito, Albert! Pa še za vesolje ni rečena neskončnost 😊 Po uri hoje počasi prihajava iz gozda na pode, kjer ne manjka brezen in razpok, kot se za kraški svet spodobi. Sedaj tudi razgledi niso več tako švoh, pred nama se kaže severna stena Lope, na desno pa Prestreljenik in greben proti Visokem Kaninu.Ko pot zavije v desno proti zgornji postaji gondole, midva raje pretegneva noge in zavijeva naravnost navzgor med balvane in čez strme prage na melišča pod Lopo. Nad nama je sedlo med Lopo in Vršiči pod Lopo, greva pogledati kako zgleda, če sva že tukaj.

 

No ja, ker je bila tokrat, kot rečeno, priprava na turo bolj turistična, naju je malo presenetila zahtevnost zahodnih pobočij Lope, vse skupaj je zelo spominjalo na Zabuš, tam okoli III. je delovalo. Nekaj sva še cincala, nato pa se odločila, da niti ne poskusiva po mokrih travah, ker ne veva kaj naju čaka v nadaljevanju (sedaj veva!). Brez slabe vesti se spustiva nazaj po melišču in prečiva pod severnimi ostenji Lope, nato pa čez Konjske police v smeri Hudega Vršiča. Z nič kaj Hudega vrha greva naprej po grebenu, pred nama pa je precej zračno: »a je prav? Je ja,« to sva ugotovila, ko sva se spustila nekoliko nižje po strmih travah in na drugi strani zagledala možica. Lea me je opazovala z vrha, njena »kisla faca« mi pove, da ji danes take stvari ne dišijo, zato splezam nazaj in že se vračava proti Lopi.

 

 

Malo me je mučilo to, da nisva šla naprej, potem pa iz lepega Lea najavi: »Nič kaj, vsaj na to Lopo greva, da bo vsaj »nekaj« od te ture 😊 saj je še zgodaj, kaj!« Juhu, ajde pičiva! Tokrat prečiva pod Konjskimi policami in direkt na Lopo. Zelo lepo, uživaško, žal pa tudi zelo kratko poplezavanje in sva na zelo razglednem vrhu. Okoli naju so se začeli zbirati sumljivi oblaki in ko sem hotel ugrizniti v sendvič, prvič zagrmi – mhm, OK! GAS dol, takoj! Res hitro sestopiva po isti poti in prečiva proti zgornji postaji gondole.

 

 

Ko zavijeva na pot 636 začnejo padati prve kaplje, mrzle in neprijetne. Hitro ugotoviva, da brez vetrovke ne bo šlo. Ekspresno ju navlečeva nase, a sva že kar mokra. Pod Prevalskim Kuntarjem zagledam manjši previs in pod njim sva počakala, da je šlo najhujše mimo. Zdaj vsaj lahko v miru pojeva malico 😁 Nevihtna zavesa šiba mimo naju, midva pa v tišini opazujeva in štejeva sekunde od zadnjega bliska do groma. En sendvič in škatlo piškotov kasneje se podava nazaj na pot. Še vedno lije kot iz škafa, tečeva, da bi čimprej prišla iz odprtega v gozd. Kanin je obdan v črne oblake iz katerih poka kot pred 100 leti. 

 

Malo pred gozdom dež začne padati še močneje, a zdaj sva bolj mirna, mokra pa tako ali tako do gat in še malo bolj. Še slabo uro hodiva po dežju in uživava, lepo sva se imela, kljub vsem »failom« in mokrim gatam :D Za konec greva še k Rabeljskem jezeru, kjer je očitno nekdo ukradel vodo – ampak res - a kdo ve, zakaj je gladina jezera za 3-5m nižja od običajne? Lea se vseeno pogumno namoči, jaz pa samo zmajujem z glavo – norc! 🤣

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags