Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Greben Vevnica - Visoka Ponca

August 15, 2019

Odkar sva se z Leo odpravila na dopust, sva zanemarila vsa socialna omrežja. 14 dni nisva odpirala aplikacij, razen google maps. Hitro se navadiš biti »na off« in vsega tega sploh ne pogrešaš 😊 priporočam tak odklop!

 

A ko sva se prejšnji vikend vrnila, sem vseeno šel odgovoriti na tistih nekaj sporočil, ki so se nabrala v tem času. Med objavami pa sem zasledil tudi eno svežo Gregorjevo fotko iz ture. Ker me je dopust polenil, nisem dosti razmišljal in zato sem takoj predlagal, da gremo isto turo še mi. Še preden sva se z Markotom spoznala, mi je Lea zaupala, da si Marko zelo želi prav to turo. Zdaj, skoraj leto dni za tem, sva greben Vevnica – Visoka Ponca res skupaj zlezla. Rad bi kaj spesnil v Leinem stilu, a mi »danes 😊« nikakor ne gre. Je pa zato tura toliko bolj odbita 😊 Pričakovala sva hudo in zahtevno turo in takšna je tudi bila. Samoten in divji greben je čudovit in samo srečen si lahko, če ti dovoli hoditi po njem.

Nekaj po 6 uri parkirava pri zgornjem jezeru in nadaljujeva po gozdni poti, ki naju pripelje pod severna ostenja Vevnice in MKM. Zdaj tečna melišča, so pozimi čudovita pobočja za vijuganje v powdru – sploh če si privoščiš smuko iz ozebnika pod MKM. Do vstopa v darkersko ferrato »Via della Vita« sva porabila malo manj kot 2 uri, večino sva itak stoje prespala. Že vstopni del človeka zbudi in mu hitro pokaže, da je stvar resna. Sicer se večinoma vzpenjamo po naravnih prehodih, a nekaj je tudi navpičnih skokov v zgornja nadstropja in neverjetno izpostavljenih prečk – človek razume pomen prvotnega imena poti »Via della Morte«. Zavarovani del ni prav dolg, morda se nabere za eno uro. Sledi nadaljevanje po manj strmem terenu, ki ni zavarovan, tam se priključimo poti, ki prihaja od bivaka Tarvisio. Še nekaj minut prečenja po mokri skali in že stojiva na sedlu med V Koncu špico in Vevnico.

 

Ker vem, da je do vrha le krajši šodleraj, skočiva na V Koncu špico, nato pa naprej na Vevnico. Na vrhu pozdraviva Marijo Vevniško, na hitro pojeva in nadaljujeva, saj po 4 urah hoje pravzaprav šele začenjava zares. Z vršnega grebena opazujeva »žličko« v Vevnici in prečiva vse okoli nje, nato pa se strmo spustiva v škrbino. Ta spust je zagotovo najzahtevnejši del celotne ture, ferrata je »keks« v primerjavi s tem kar sledi, ko nadaljujemo proti Strugu. Iz škrbine nadaljujeva po grebenu, sem pa tja se da najti precej boljših prehodov, vsaj za najine pojme, sem in tja je še kaj tako neuporabne zajle, kot toplo pivo po dolgi turi.

 

Spet se malo spustiva in prideva do gladke rampe, kjer so dobri stopi - v globino tu sicer ne vidiš, jo pa definitivno čutiš nekje na levi spodaj. Stojiva na Strugu, oblak, ki je pred tem čepel nad Zadnjo Ponco je emigriral v Italijo in zdaj sva imela sonce, seveda kreme nisva imela. Pogled s Struga je res veličasten, obiskov pa nima prav veliko. Kljub izboljšanju vremena, sva želela pohiteti, saj so za popoldne obljubljali nevihte – pa sva se vseeno še do avta kuhala na soncu. Proti Zadnji Ponci greben ni več tako zelo zahteven in izpostavljen, tu gre hitreje in zdaj se že skoraj navpično spuščava po ozki potki na poličko, po kateri prideva v škrbino med Zadnjo in Srednjo Ponco, do vrha slednje je samo še nekaj minut hoje po razbitem grebenu.

 

Tik pod vrhom si privoščiva malo daljšo pavzo, uživava na soncu in razgledih okoli naju. V miru pojeva in se nagledava, potem pa nadaljujeva še na Visoko Ponco, na kateri sva v pol ure. Na vrhu spijeva še vse kar imava in se po ferrati spustiva dol, dokler se ne pridruživa poti na Srednjo Ponco. Zdaj sonce nabija na polno, pred sabo pa vidiva samo še vodo, vodo s hmeljem, v rosno hladni pločevinki, na njej piše BEER. Od koče Zacchi se hladiva v senci gozda, a še vedno sva žejna in brez vode – slišiva jo, a struge so suhe kot poper. Končno pred sabo zagledava parking in trume turistov ob jezeru.

 

Najdeva svojo plažo s pogledom na Mangart in nazdraviva. Vesela, da sva opravila celotno prečenje brez težav v relativno kratkem času. Ta tura ni prav za vsakogar, je zelo izpostavljena in ponekod kar divja, večinoma nezavarovana pot, zaradi tega je uradno tudi zaprta. Za celotno turo Belopeška jezera-V Koncu špica-Vevnica-Strug-Zadnja Ponca-Srednja Ponca-Visoka Ponca-Belopeška jezera, sva potrebovala skoraj 11 ur. Gregor, hvala za info :) 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags