Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Rjavina

March 30, 2019

Zadnji zapis o vzponu na Rjavino v zimskih razmerah - južni pristop skozi grapo … dolgo časa nazaj 😊. Kaj smo lahko pričakovali za ta dan – nihče od nas ni vedel. Šli smo raziskovat. Razmere pa niso dopuščale napake.

 

 

Ni bila spet toliko rana ura, ko smo štartali. Ob 5ih smo parkirali v Krmi, po razrukani in zaledeneli cesti smo se odpeljali do konca poti. Krenemo proti Kredarici. Kot vsi, a ne za dolgo. Nad Prgarco se usmerimo desno proti Rjavini. Hodimo pod pobočjem Rži. Sneg je bil »že« moker, težek, prediralo se je. Čisto vsak korak. Ampak od gaženja je vse hujša postajala vročina in veter, ki si je ta dan vzel dopust.

 

 

Nekje na poti vmes, si vzamemo malo pavze. Nadaljujemo proti grapi. Pod grapo nas počaka plazovina, stara dan ali dva. Čez zbito plazovino smo hitro vstopili v grapo. Razmere so bile presenetljivo dobre. Tudi za pikanje. Vročina je bila pa pasja. Razgledna grapa, ki se proti koncu postavi precej navpično, nas po poti animira z manjšimi plazovinami, curljanjem s kapnikov, tudi kakšen kamen je zaropotal.

 

 

 

Iz grape izstopimo na desno saj nam pot zapre skalni skok, zato prečimo v desno. Tukaj Marko prvi nabaše na večjo luknjo. Nič resnega, gremo dalje. Po grapi pridemo na pobočje, kjer se odločamo kako in kaj. Nikjer ni bilo ravno dosti snega, povsod je kapljala voda, mestoma smo cepine zabijali v travo in skale, mestoma v zbit sneg. Razmere so bile čisto zmešane. Južno pobočje je ponekod precej prepadno, zato smo vsak korak zelo previdno stopali. Tudi Boštjan je našel luknjo. Naslednji je bil Jurij, ki je skušal zmagati nad skalnim skokom, ni šlo čez. Težave s premalo snega. Pa smo vseeno nekako našli pot direkt na vrh.

 

 

Ob 11.30 smo na vrhu. Razgled do koder seže oko. Ker se nam je sneg skoraj pred očmi spreminjal v bazen, smo z vrha hitro sestopili - čez streho in potem smo ponovno zavili proti zahodu, proti naši grapi.

 

Še enkrat smo prečili izpostavljeno pobočje in se spustili rikverc po grapi navzdol. Tukaj sem tudi jaz prišla na vrsto in padla v luknjo. Malo je zaskelelo, dereza se mi je zapičila v nogo. A ne prehudo. Odgazimo do vhoda v grapo, vsa pot rikverc je bila že spet »nova« - čez naše stopinje so se odpeljali  plazovi.

 

 

Ko pridemo ven iz grape, ne izberemo isto pot za domov. Prečili smo proti letni poti, ki gre iz Krme proti Staničevemu domu. Spet smo gazili in se neprostovoljno sončili. Vmes smo se še malo zgubili med borovci, ampak na koncu smo se priključili poti proti Krmi.

 

Zaključek – naredili smo zahtevno turo, 11h in 20km. Spomnim na to turo bo vroč.

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags