Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Palec - Pomladni cvet

March 16, 2019

Po fiasku prejšnjo soboto (brez dokumentov te Avstrijci pač ne spustijo čez mejo – še dobro da smo v EU, sicer bi nam verjetno razšraufali cel avto al kaj?!) smo se to soboto vseeno odločili, da ponovimo vajo, tokrat je tudi Boštjan imel dokumente! 😊

Večina se je odločila za štart ob 4.30 iz Kranja, Marko in jaz pa sva se odločila, da je to absolutno prezgodaj, zato sva štartala ob 6h iz Ljubljane. Brez večjih težav sva na avstrijski strani Ljubelja našla izhodišče. Sledila sva potoku navzgor in po liniji najmanjšega odpora napredovala proti Palcu, ki se je vseskozi bohotil pred nama. Po slabe pol ure hoje slišiva pred sabo glasove in takoj pomisliva, da so pred nama ostali člani naše »odprave«. Stopiva na cesto, kjer naju pričaka Janez in potrdi najino domnevo. Oni so za zajtrk že odpikali eno grapo – sicer napačno, ampak HALO, če se vsaj enkrat ne zgubiš tura sploh ne velja! 😊 Nadaljevali smo skupaj in z lahkoto našli vstop v grapo. Dereze gor, cepine v roke in gas po grapi.

 

Spodnji del je splazen, nadaljevanje je boljše, a brez presežkov kar se tiče razmer. Moker, težek sneg brez oprijema, mestoma udiranje do kolen – na kratko povzetek celotnega dneva. Začetek smeri »Pomladni cvet« (do največ 52°) je sicer pri mogočnih stolpih, ki spominjajo na tiste dva stolpa na prehodu Stari Ljubelj, tam se razmere tudi malenkost izboljšajo saj je več sence kot v spodnjem delu. Grapa nikoli zares ne postane strma in je vsaj deloma razočarala (kar se tiče zahtevnosti), zato je pa toliko bolj očarala z razgledi – nekateri prizori so res fascinantni! Proti vrhu se grapa razširi, lahko nadaljujemo naravnost ali pa po levem kraku, ki je sicer letos premalo zalit, da bi se ga sploh lotil.

 

Tik pred izstopom sva z Markotom še malo afne guncala, vsi skoki na desnem izstopu so totalno kopni, čeznje je tekla voda in brez rokavčkov je bilo kar tvegano zlesti čez 🤣 Na vrhu počakava še ostale, Janez prileti kmalu za nama, Boris in Boštjan pa pazita na Sabino in Vesno, skupaj v smehu tudi oni kmalu stopijo na vrh. Privoščimo si daljšo pavzo, vse dokler se nam ne pridruži milijon in pol članov nekega društva, takrat nas je pač preveč in se spokamo.

Na Zelenici se ponovno ločimo – Marko in jaz sva se odločila, da bova nadaljevala peš do avta na avstrijski strani, ostali pa so si privoščili še pivo na Zelenici. Midva kar nadaljujeva na Triangel in z njega na greben Ljubeljščice. Prva ovira je zasnežena prečka, zajla pa globoko pod mokrim snegom – spustiva se nižje in najdeva soliden gamsji prehod, nato pa čez melišče in direkt po gozdu na greben.

Na grebenu je še vedno nekaj snega, toliko, da je pametno imeti na nogah dereze, čeprav je veliko kopnih odsekov kjer ušesa jočejo ob zvoku praskajočih derez po skali. Vseskozi hodiva na soncu, družbo nama dela močan južni veter, ki skrbi, da nisva prepotena do gat. Ko se greben počasi razširi, dereze pospraviva v ruzak, po blatni gozdni poti nadaljujeva proti koči na Sterem Ljubelju. Najbolj nevaren del ture je bil pred nama, blato in led prekrit z »jesenskim?!« listjem – izvedla sva par akrobacij, ki se jih ne bi sramovali tudi najboljši kaskaderji sveta.

 

Končno sva na starem mejnem prehodu, nadaljujeva na avstrijsko stran in po položni cesti uživava ob pogledih na »našo« grapo, ki se sedaj vidi praktično v celoti – WAW! Sprehajava se po lepi, široki cesti, klepetava in uživava, ker veva, da je za nama res fantastičen dan in še ena malo bolj posebna tura. Kmalu sva že na glavni cesti, po kateri morava narediti še par 100m da prideva do izhodišča in tako zaključiva krožno turo. Pri avtu se preoblečeva in ob potoku z užitkom spijeva pivo.

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags