Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Vrtača JV greben

February 8, 2019

Res že dolgo časa nisem bil na meni tako ljubi in domači Vrtači, to zimo še sploh ne. Že po prvem letošnjem sneženju je bila v planu, a se je vedno zaradi tega ali onega razloga izmaknila. No, tokrat sva se z Leo zmenila že na začetku tedna, da ob ugodnem vremenu v petek pičiva tja gor po JV grebenu.

 

Prave zagnanosti ni, vsak po svoje se vlečeva proti Zelenici. Večina najinih »sotrpinov« zavije bodisi na Šentanca, bodisi v Centralno na Begunjščico, midva pa nadaljujeva za domom v smeri Suhega ruševja. Pod staro vlečnico Plana se gaz konča, ostaja le slaba špura turnih smučarjev. Po kratkem strmem vzponu prideva na sedlo, s katerega se na levo vzpneva kar direktno na JV greben. Svet se tu hitro postavi pokonci, nato pa naju grapca izpljune na ozek pomrznjen greben, po katerem nadaljujeva proti sedelcu, kjer se ponavadi poleti vzpnemo na to brezpotje. Izbirava čim bolj direktno linijo, direkt ob grebenu. Pred nama očitno od zadnjega sneženja ni bilo žive duše, tako si lahko poljubno utirava pot.

Na prečenju poledenelega pobočja nad Malo glavo nerodno preprimem kladivo, ki odfrči po pobočju in se ne ustavi. Lea pravi, da ga bom že kasneje pobral, ko greva nazaj, a sam pri sebi vem, da ga ne bom več videl če ne grem zdaj ponj. Začnem sestopati po široki grapi, da bi bil čimprej dolj delam dolge korake in 250 višincev nižje zagledam cepin, čaka me zapičen v sneg. Malo si oddahnem, nato pa se z dooolgimi koraki začnem vzpenjat nazaj proti grebenu kjer me čaka Lea. Za sestop in vzpon do cepina sem porabil rekordnih 15min, ko bi le šlo vedno tako hitro 😁 Nadaljujeva spet naravnost po grebenu, tu postaja vse bolj strmo, podlaga pa ne najboljša – napihan sneg, skorja, ki se predira in ne nudi pravega oprijeme. Cepina kopljeta v suh, pomrznjen sneg, zato ju raje zatikava za špranje v skalah in se tako lažje povlečeva naprej. Kmalu zagledava predvrh, previdno prečiva po ozkem in izpostavljenem delu in že gaziva navzdol proti škrbinci, izstopu Osrednje grape – z vrha zgleda lepo zalita, a je veliko napihanega snega, kloža prav nesramno visi  in čaka nad zgornjim delom grape, nižje je pa že vse splazeno. Na vrhu sva seveda čisto sama, žal tudi brez pravih razgledov, saj naju obdajajo meglice. Tu pa tam naju za par sekund pozdravi toplo sonce, a kmalu obupava in se pripraviva na sestop po Južni grapi.

 

Hitro se spuščava kljub prav gnilim razmeram – vse vrste skorje - najbolj nesramna je pa tista, ki je premalo debela da bi človeka držala, vendar dovolj, da te ob vsakem koraku nabije v piščal. Nižje kot se spuščava, več je plazovine in mokrega snega. Končno se iz grape splaziva ven in iščeva stik z letno potjo. Ves čas hodiva nad potjo, da nama ne bi bilo potrebno delati še odvečnih višincev. Gaženje nazaj proti Zelenici je zelo odveč! Polno plazovine in mokrega, težkega snega, podrtih smrek in upognjenih borovcev, a se ne dava. Gaziva točno po letni poti in nabirava kondicijo. Enkrat ko prideva do doma na Zelenici, sledi samo še sprehod do Ljubelja.

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags