Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Jalovčev ozebnik 2

January 26, 2019

Mislim, da vsi poznamo Einsteinove besede: "Norost je vedno znova početi isto stvar in pričakovati drugačne rezultate." , Aco in jaz sva očitno norca, a Einstein skoraj sigurno nikoli ni turno smučal - kaj pa on ve! 😂 V trenutnih pogojih pravih idej nisva imela, v resnici pa se tudi nisva kaj dosti trudila razmišljati - »Ozebnik?«, »Ozebnik!«. Decembra smo bili malo razočarani nad razmerami pod ozebnikom, saj smo se tam morali izmikati skalam in lednim platam. Klemen je tokrat ostal doma, saj je imel druge plane, midva sva se ob 7h dobila v Planici in pičila proti Tamarju.

 

Jutro je bilo kar hladno, -12°C je kazalo v avtu, v gozdu pa je delovalo še hladneje. Že na poti občudujeva Jalovec in ozebnik, kljub temu, da sva že neštetokrat videla ta prizor. Za domom v Tamarju je špura že dobro utrjena, za razliko od zadnjič je bilo tudi veliko več snega in s tem poslednično manj težav s skalami ob poti. Ko prideva iz gozda pa sva vseeno negativno presenečena nad količino snega – pričakovala sva precej več! Pred nama je že kakšnih 10 turnašev, za nama pa tudi še nekaj, očitno so fantje, ki so ozebnik furali v petek naredili dobro reklamo 🤷‍♂️ Za razliko od zadnjič sva tokrat lahko na smučeh pridrsala do vstopa v ozebnik, sicer se nama je zdelo počasneje kot če bi šla peš, a v resnici ni bilo tako. V zavetrju se ustaviva, spokava smuči na ruzak in nadaljujeva peš skozi ozebnik. Pred nama so bili samo trije avstrijci, za nama pol Slovenije – res gužva! Peš je šlo precej lažje, letos že tako ali tako nimam turne kondicije, vmes pa me je še gripa pošteno zdelala. Rahlo sem preklinjal tudi četrtkov trening – z Leo sva namreč po službi pičila na Veliki Zvoh, malo sem že »čutil« noge. 😫

 

Izstopiva, Aco nadaljuje nad sedlo, da bi presmučal čimveč, jaz pa sem videl dva, ki sta se iz tam spustila in ugotovil, da nima smisla riniti višje, za tako smotane razmere. Počakal sem na sedlu, jedel, pil in pripravil opremo za spust – Aco prav tako, le nekaj 10m nad mano. Ljudje so na sedlo prihajali kot po tekočem traku – slovenci, hrvati, avstrijci in seveda italjani v lepih, pisanih, roza oprijetih tekmovalnih dresih – čista klasika!

 

Hitro sva se spokala dol, želela sva izkoristiti razmere, preden se vsi vsujejo skozi ozek žleb. Razmere so bile v bistvu vrhunske, res se je dalo spustiti smuči in uživati v vsakem zavoju. Razen treh zamudnikov, ki sva jih srečala čisto na vrhu, sva imela celoten ozebnik zase – TOP! Tudi pobočja pod ozebnikom so bila v dosti boljšem stanju kot decembra, ko je bilo vse ledeno. Tokrat sva našla celo nekaj deviškega puhca na levi, kasneje pa še na desni strani.

 

 

 

Nižje kot sva bila, več je bilo sumljivih grbinic, nekatere od njih so bile skale – to zveš tako, da zapelješ čez in zaslišiš glasen »KRSSSSKKKKK«. Z malo sreče sva uspela prifurati po gozdu vse do doma v Tamarju, če ti na poti kdo pride nasproti, je lahko še zelo zabavno! Od doma, kjer so bili zbrani vsi ostali slovenci, ki niso šli skozi ozebnik, se po spodnji poti spustiva do Planice. Spokava vse v avto in preostane nama samo še pivo&burger v Vopi. 🍔🍻

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags