Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Vrtaški vrh

January 20, 2019

 

O, kako dolgo smo ga sanjali. Morali smo se prepričati, če je res tam. Sneg. Bela magija. O, ja. Bil, bil. Nesramno debel in deviško bel.

 

Zagazili smo proti Vrtaškemu slemenu. Bojana, jaz, Tomaž in Jurij. Štartali smo precej pozno, ob 10.30 iz Mojstrane. Jaz sem bila skeptična, da mi bo dovolj »naporno«, ker je nek enostavno dostopen dva tisočak. Energije sem imela pa za dve debeli bombi. No, na štartu je tabla in LEPO PIŠE – 4h in 30min. Nekako sem začela slutiti, da ne bo tako nedolžno. Mi smo odšerpali 5h in nismo prišli do vrha  :)

 

 

Gaz do koče je bila že narejena, glede na pozno uro sploh ni presenetljivo, da je bil nekdo že pred nami. A višje ko smo se vzpenjali, več je bilo snega. Navkljub »nedeljskemu tempu«, me je hitro začel ubijati hrbet, vsak gram v ruzaku je bil odveč. Tako si edina nadenem dereze (12 zobe), da skrajšam muke hrbtu. Zato pa fašem cokle na nogi. Ampak OK, vzamem kot trening. Huh, do planine je še šlo, potem smo pa gazili po svežem sneHecu :) Meni ponekod do pasu, skoraj brez izjeme pa vsaj do kolen. In tako je bilo od planine do … našega vrha.

 

Ko smo prišli na prvo jasnino iz gozda, smo si privoščili tudi gluparije. Žrtvoval se je Jurij. Fant se sleče in meče v sneg. :) Samo za nas, predstava!!! :) Konec afnanja – gremo naprej! Snega je vse več, markacije smo že zdavnaj izgubili, zato nadaljujemo po »feelingu«. Kmalu nas doleti »kazen«, znajdemo se med borovci, udira se do grla. Res nas je že pošteno žgečkalo po brbončicah.

 

Seveda nas to ne ustavi, iščemo najlažje prehode v tej zmešnjavi. Še naprej se nenormalno udira, a na srečo je sneg zaradi mraza tako lahek, da tudi gaženje do pasu ni tako zelo grozno kot bi si človek predstavljal. No, razen meni, ker sem imela na nogah 2kg cokle na vsaki strani :) Nadaljujemo proti soncu, v globokem snegu in senci nas je začelo malo zebsti. Končno pridemo na širok greben, kjer se spet ogrejemo. Na grebenu sledimo zajčjim stopinjam in pridemo do Vrtaškega vrha – do Slemena je še daleč, sploh v takih razmerah! Strinjamo se, da nima smisla riniti naprej saj je že kar pozna ura in najverjetneje nam ne bi uspelo doseči vrha podnevi. Mi smo svojega dosegli. Na našem vrhu smo imeli vse - krasne razglede na vse smeri – proti Kukovi špici, Visokim turam, Triglavu, Rjavini, Karavankam in KSA v daljavi. Želodčke napilnimo s hrano, čajem in gremo nazaj. Tokrat proti polni luni.  

 

 

Sonce je že nizko, zato postaja vse bolj hladno. Dekle in fanta nase navleče vse kar imajo, jaz še nekaj časa prostovoljno malo zmrzujem. :) Vračali smo se po isti poti, da slučajno nebi preveč razmišljali :) Na Vrtaški planini se poslovimo od zadnjih sončnih žarkov, zdaj je naš glavni vir svetlobe polna luna. Brez svetilk nam uspe priti praktično do avta.

 

Imeli smo še en čudovit dan z dobro družbo, v objemu zasneženih gora. Zima, ne se ustavit, pošlji nam še kakšno pošiljko belega puhca!

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags