Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Veliki Draški vrh, Mali Draški vrh in Viševnik

December 26, 2018

Čudovita krožna pot

 

Hriboljubi po večini zelo dobro poznajo te konce. Ampak za vse, ki so (smo) z vršaci v še bolj v začetni fazi spoznavanja, bo opis poti verjetno dobrodošel :) Štart Rudno polje (Pokljuka) -> Jezerca -> Studorski preval -> Veliki Draški vrh -> Mali Draški vrh -> Viševnik -> Rudno polje.

 

 

 

Ker sem punca in mi adrenalin ne diši tako močno in pogosto, kot fantom (čeprav me vsak prvi (ne drugi!) vpraša - kaj za vraga se pa greš tam gor? :)), sem si želela, da bi šla kakšno turco v hribe, ki bo prej lepa in razgledna, kot pa zahtevna in dolga… No, bila je lepa in razgledna, čisto brez napora, strmine in prapadnih poličk pa spet ni šlo :)  Saj smo vendarle v Julijcih. In trajala je do trde teme :) Konec koncev pa - a ni popoln nesmisel, da svoja najlepša leta požgemo po službah, svoj obstoj pa osmišljamo dve uri v soboto s popusti v trgovskem centru? Ampak razumem vse, ki točno to počnejo. To je proces in protest proti samemu sebi. Misliti danes s svojo glavo je huda reč. Zahteva hrbtenico! 

 

Iz Rudnega polja sva z Jurijem štartala ob 8.45. Nameniva se po cesti v gozd, mimo vojašnice, proti smučišču, kjer ne zavijeva na smučišče desno (pot proti Viševniku), pač pa greva ravno oz. levo. Potem slediva cesti, smer Studorski preval. Čez lepo uhojeno (pogosto sicer zaledenelo in steptano od pohodnikov), označeno pot, greva počasi proti Jezercem. Kmalu se nama v gozdu odpre razgled na planino Konjščica (levo spodaj). Na Jezercih sva ob 11ih. Nadaljujeva levo, v smeri Tosca, Ablance, na Studorski preval, kjer zavijeva desno za Veliki draški vrh. En košček poti sva hodila po uhojeni gazi, potem sva pa skrenila in šla direkt na greben. Sicer gre pot po jugovzhodni strani VDV do vrha. Ampak, ko sva videla lepo zasenženo pobočje do grebena, so naju zasrbeli prsti :) Zarila sva direkt v strm del. Jurij pravi: »Ajde, gazi!«, dva koraka in me zmanjka. Jaz sem najprej nagazila v napihan del ob skali in razstrelila koleno direkt vanjo - za eno solzico iz levega očesa, ampak (!) seveda greva dalje. Sneg je bil (razen tega kvadratnega metra :)) odličen za dereze in cepin. Zbit, trd in predelan, ponekod je na površje pokukala sicer tudi trava ali kakšna skala, ampak to ni bila posebna ovira. Izbrala sva vsak svojo »smer«, da se ne matram z razrito progo za Jurijem.

 

 

 

Zabavnega dela je bilo hitro mimo, na grebenu sva v 20min. Potem pa samo še do vrha kjer sva ob 13.13. Kraktka pavzica, iz žepa skoči že klasični sušeni mango, pogled proti čuvaju slovenskih gora - Triglavu in vse naokoli, pomežik soncu in greva po vzhodnem delu VDV proti MDV.

 

 

Ves čas imava obute tudi 12 zobe dereze. Po soncu, v kratkih rokavih prečiva južna pobočja MDVja. Na tem delu je bilo ponekod precej prepadno, sicer je pa pot tudi varovana kjer je potrebno. Tukaj srečeva še simpatično in smejočo hribovko Bojano in hribovca Tomaža, ki je že na daleč vzklikal: »Če to ni Jurij Ban! Prepoznal sem te po oranžnih hlačah! :) « Malo poklepetamo in pičimo vsak v svojo stran.

 

 

 

Na Senjskem prevalu je ura pokazala še dovolj časa, da pogrizeva še eno grapco, na MDV. Z neko mešanico jebivetrstva in ganjenosti nad lepoto grape, prikimam, da greva gor. Spodaj ne zgleda strma, ko si v grapi je perspektiva drugačna :) Še bolj se za glavo primem, ko grapo gledam z Viševnika. J Pot na MDV je bila strma, ampak ni to nek presežek strmine :). Sem in tja so bila na površini samo skale in je bilo potrebno previdno stopati z derezami, sicer pa zbit in trd sneg, dober oprijem. Na vrhu pa je že bil malo problem, ker so bile skale kopne. Dereze so že fino cvilile od brušenja … tik pod vrhom je bilo res že smotano se vlečt čez skale. Zato sva se odločila, da greva kar nazaj dol in ujameva sončni zahod na Viševniku. Vzvratno se spustiva po isti grapi in greva proti Viševniku, kjer je ljudi kot pingivinov na severu. Gužva na vrhu. Malo neobičajno. Mene sicer nič ne moti, tudi zahod se je pripravljal na grande finale, ampak sama nisem prav nič fascinirana nad zahodi in vzhodi, raje imam bleščečo rumeno kuglo direkt nad mano in sinje modro nebo, ampak OK. Da bi sedela na Viševniku in čakala, da sonce pade v morje, ali kam že pada, to ni bila ravno opcija, sva pa zato opazovala barve po poti iz Viševnika proti smučišču, ki se vidi že z vrha. Ves čas imava obute tudi dereze. Molila sem, da bi jih lahko imela do konca poti in tako je tudi bilo. Pot na Viševnik je popolnoma steptana in poledenela. Ponoči, če nimaš prave obutve plus dereze, si kar precej v riti :) Dereze snameva tik pred cesto ob vojašnici. Krasen dan. Malo manj sprehodovski, kot sva planirala, ampak vseeno – SEDI 5.

 

Bi tudi ti svojo majico #dobrdelaš ? Z nakupom resnično dobrdelate! Celoten znesek od vsake prodane majice gre za projekt Botrstvo. Odšteti so samo stroški izdelave in dostave. Več o projektu tukaj. 

 

 

 

 

 

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags