Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Jalovčev ozebnik

December 22, 2018

Končno smo se uspeli sestaviti skupaj in otvoriti letošnjo turno sezono. Že lani smo jo skupaj otvorili na isti lokaciji – Jalovčev ozebnik, ki je pač preveč mamljiv, da bi zarili kam drugam. Klemen in Aco sta morala preizkusiti novo opremo, jaz pa preveriti ali moja še deluje 😜 Kot dogovorjeno, se točno ob 6:53 se dobimo na parkingu v Planici, avtov je kar veliko, presenetljivo veliko, glede na to, da je še tema.

 Hitro se spokamo in že drvimo proti Tamarju, na smučeh. Na cesti je kar nekaj kamenja, izogibamo se mu, da ne bi uničili kož (psov). Po tistih klasičnih 40-45min pridrsamo do Doma v Tamarju. Jalovec je v megli, zato se ustavimo na hitri kavi, ki traja skoraj 1h 😅 Potem pa odrinemo naprej, v meglo. Snega na poti ni dosti, spet se je potrebno umikati skalam, ki niso prekrite s snegom. Ko pridemo na “prosto”, vidimo, da je snega res malo, v primerjavi z istim obdobjem lani, je to le malo popršeno po vrhu. Nekje do polovice prvega stremega pobočja hodimo na smučeh. Nekaj smučarjev pridrsa po zaledenelih platah mimo nas, pravijo da razmere v ozebniku niso dobre – ne morem vrjeti, že spet se nam bo izmuznil, al kaj?! Nič, odpnemo smuči in jih pospravimo na ruzak, na pancarje pa nataknemo dereze in nadaljujemo proti vstopu v ozebnik.

 

Pred nami, visoko v ozebniku so še trije pešaki, ki so lepo zgazili, za kar smo jim neizmerno hvaležni – mislim, da nismo bili pripravljeni za gaženje tja gor – po več kot pol leta je hoja v težkih pancarjih in s težkim ruzakom ns hrbtu, pošten fitnes. Zagazimo in se počasi vzpenjamo vse višje ob steni, po levi strani. Kmalu pridemo do izstopa, kjer uberemo desno varianto, saj je tam že zgaženo. Na vrhu vidimo par kratkih smučk, zapičenih v sneg – očitno so tisti trije podaljšali na vrh Jalovca. Poleg njihovih smuči si izkopljemo poličke in malo pomalicamo na soncu, vetra ni. Sonce je že nizko in ko se skrije za oblake ni več vročine, zato se kar hitro pripravimo za spust. Aco zavijuga prvi, jaz snemam. Kot že lansko zimo, se izmenjujemo in vsak posname kakšen odsek – to je material, ki pride prav za kakšne izboljšave stila 😜

V ozebniku se ta čas vzpenja še 5 ljudi, “malo pozni so”,  si mislimo. Malo počakamo, ravno toliko, da ne bi vse letelo na njih, ko so na “varnem” pa pičimo mimo –ta dan smo bili prvi, zagotovo, sledi ni bilo. Razmere za smučanje niso tako slabe kot je zgledalo, no vsaj v ozebniku se da kar lepo odsmučati. Klemen svoj spust popestril s padcem, nič resnega, bolj za smeh – klasičen Stevard! 😂 Na dnu ozebnika pa je že vse razbrazdano, skale štrlijo iz snega in pojavljajo se prve pomrznjene zaplate. Nadaljevanje proti Tamarju je mučno, paziti je treba na veliko nepokritih skal. V nasprotju s tistimi, ki so zjutraj pridrajsali po platah mimo nas, smo mi našli boljše pogoje na drugi strani, vseeno smo se morali malo pomatrati, a je bilo vsaj smučanje.

 

Ko prismučamo v dolino pa se začne labirint – lutanje mimo smrek in skal, iskanje smiselne poti, ki nas bo pripeljala čim dlje po snegu. Prismučamo do gozda, pri balvanu, kjer piše Jalovec, si smuči snamemo in nadaljujemo peš – škoda je še dodatno uničevati našo opremo. Pri Domu v Tamarju pa poskusimo spet na smučeh, po tekaški progi se spustimo in upamo na boljše razmere kot zjutraj, po zgornji, peš poti. Veselje je trajalo vsega 2-3min, nato je bilo na poti spet toliko kamenja da so dile kar jokale – spet jih vržemo na ruzak in odpešačimo do Planice.

Spokamo in očistimo opremo, nato pa se odpeljemo na kosilo v Kranjsko. Vsi trije smo bili precej sesuti, utrujeni – za prvič letos je bilo vseeno super! 22. v mesecu smo prehodili 22.22km, številke, številke. Zdaj pa bo potrebno počakati na novo pošiljko snega, trenutne razmere so v resnici porazne! Zato, dragi Dedek mraz…sneg! Prosim! 😜

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags