Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

JV greben Dolkove špice

November 18, 2018

Mislim, da vsi že nestrpno pričakujemo zimo in sneg. No, snega res še ni kaj dosti, a zima je vsekakor tu, sploh če sodimo po temperaturah. Ne glede na to, da razmere niso bile idealne smo se odločili, da vseeno gremo poskusiti doseči cilj, ki smo si ga zastavili že med tednom. Klemen in Aco sta imela druge plane, Lea se je odločila, da bo to zanjo prenevarno, tako, da smo Miha, Roman in jaz ostali sami. Ob 6h zjutraj sva se z Miho odpeljala proti Kranju, kjer sva pobrala Romana in skupaj smo nadaljevali v Vrata.

 Nekaj avtov je bilo na parkirišču, a nobene gužve. Začnemo hoditi v smeri Bivaka IV, jutro je mrzlo, a se vseeno kmalu vsi slečemo. Imeli smo kar dober tempo (nekaj čez 500 višincev / uro). Malo preden se odcepimo proti bivaku, mimo nas v polnem šprintu prileti gams – kam se pa tebi mudi v nedeljo zjutraj!? Kmalu smo pri bivaku, nadaljujemo v smeri Škrlatice, a le do travnatega pomola – tu zavijemo levo v breg. Nase zabašemo vse kar imamo v ruzaku, mrzlo je in zelo neprijetno piha – kapuca, kapa, čelada in čez še kapuca od vetrovke in obvezno tople zimske rokavice. Miha zarine prvi in vodi po strmih travah proti steni oziroma grebenu. Hitri smo, morda toliko bolj ker nas zabe in se samo tako lahko segrejemo. Iščemo najbolj smiselne prehode po grapah, obdaja nas megla, tako, da pred sabo prav dosti ne vidimo. Tu pa tam pri nogah vidimo kakšnega možica, a jih ne iščemo, saj z orientacijo kljub vsemu nimamo težav. Miha kmalu pove, da imamo do vrha še kakšnih 100 višincev – nemogoče, saj smo šele začeli!

In res smo kmalu na grebenu, tu piha še toliko bolj, megla pa še kar vstraja. Vemo, da je greben dolg skoraj kilometer – nismo še končali. Greben je na trenutke zelo izpostavljen in v takih pogojih definitivno ni za vsakega, že v lepem vremenu je lahko kar zahteven. Kmalu pridemo do mesta, kjer nam pot po grebenu zapira manjši zaledenel skalni stolp. Videl sem sliko na kateri alpinist po manjši, ožji polički preči ta stolp, zato mi je bilo samoumevno, da je to prava pot, na drugih straneh je povsem odsekano. Stopim nižje, poiščem dobre stope in oprimke in se počasi lotim prečenja. Vmes pa Roman najde lažji prehod skozi okno – krasno, si mislim, ko tam stojim na zaledeneli polički in iščem variante kako naprej. Na sredini, preprimem oprimek in se z desno roko stegnem čez stolp – začutim odličen, čvrst oprimek, kot šalčke v PCL-ju.

 Nadaljujem brez težav in kmalu smo vsi skupaj že pri spustu v škrbino. Spust je zelo očitno prav šodrovski, a mi smo tam imeli sneg in led, vseeno se nam je brez opreme uspelo skobacati v škrbino in iz nje. Sledilo je le še malo hoje po grebenu in že smo stali na meglenem, neopaznem vrhu.

 

Hitro se skrijemo pod vrh, v zavetrje. Nekaj malega pojemo, spijemo nekaj toplega čaja, malo predebatiramo vzpon in čakamo na sonce. Stati na -14°C in vetru ni prav prijetno. Pridemo do ideje, da bi skočili še na Škrlatico – a ker se vreme prav nič ne izboljšuje, idejo opustimo in sestopimo po klasični poti na zahod – v smeri bivaka. Z lahkoto opravimo s šodrom, nadaljujemo po več zasneženih grapah, kjer pa je prečenje brez palic ali cepina lahko zelo nevarno. Pot proti bivaku se vleče v nedogled! Končno pridemo do razpotja – desno Križ, levo pa bivak. Še malo hitreje stopimo in »ap cap« smo mimo bivaka. Iz megle konstantno naletava sneg, končno se nam obeta prava zima – smuči že kličejo.

 

Pohitimo nazaj v vrata, prezebli, a zelo veseli, da nam je tudi v takih razmerah lepo uspelo na vrh brez težav. Turo zaključimo v Mojstrani na pivu. Romana pustiva v Kranju in se odpeljeva v Ljubljano. Z malo sreče in nekaj znanja smo ne preveč obetavno situacijo obrnili v svojo korist – BRAVO MI! :)

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags