Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Stenar in Križ

November 15, 2018

Stopim v garažo, v kraljestvo hribovske opreme in od vseh »igrač« zagrabim »samo« cepin in seveda ruzak, čelado in gojzare. Če me ima kdo ekstra rad, je to vreme. V sredo zvečer me namreč lepo razveseli napoved za hribe, ki pravzaprav kar poka od rumene barve vse do nedelje.  

 

Že zelo dolgo časa se nisva videla, čeprav so naju združili ravno hribi. Javi se mi namreč prijatelj Jernej in pravi, da bi šel z mano na klepet ob kavici. »Kakšna kavica pa gostilna, ni šanse!« Seveda sem predlagala, da greva raje v hribe. Takoj je bil za. Zaupam mu plan – Stenar (iz Vrat čez Sovatno) in potem Križ (mimo Bivaka IV nazaj dol), in ga opozorim, da bo zagotovo 10h na nogah in da bo naredil 1500m višincev ali več, kar pa vem, da ne prvo ne drugo ni ravno malo, sploh za nekoga, ki ni tako pogosto v hribih.

 

Preden zaspim, si privoščim večerjo za štiri osebe in še enkrat preberem opis poti in si jo shranim. Tokrat je bilo planiranje in vodenje bolj na meni. Običajno pa ima moja hribovska banda dosti več znanja, kot jaz. Zato sem se tokrat na pot pripravila kot da grem sama. Plan A, plan B, oprema, orientacija … vse. Predhodno sem se tudi sama pri sebi odločila, da če bo preveč snega na neugodnih mestih, bova pač obrnila. (Ne)hote sem se čutila odgovorno za Jerneja in avtomatsko sem naredila plan, ki bo »varen«. Zato sem tudi pustila dereze doma. Prečenje zaledenelih in izpostavljenih snežišč za naju tako nebi bila opcija.

 

 

Iz Ljubljane greva ob 5.30 proti Triglavskim Vratom.  

 

 

Od Ljubljane do Vrat je bila tema. Ko parkirava, pa se že malo jasni in »vidiva«, da sva v konkretni megli. Vidljivost NIČ, malo še spiva na dveh nogah. Odpraviva se proti Stenarju. Začetek poti mimo spomenika, potem pa kaj kmalu zavijeva desno v gozd, v smeri Pogačnikovega doma. Nadaljujeva po poti skozi bukov gozd, po tleh pa seveda ponovno polno mokrega listja. Čez dobro urco se prebijeva do melišča in kmalu tudi nad oblake. Pri prvi zajli sva že fino nad oblaki in na sončku. Krasno se nama odpre Triglavska stena. Lepo je bilo opazovati Jerneja, kako je užival v objemu skale. Zanj to ni ravno običajen in pogost prizor. Zanimivo, da sem bila ob pogledu na njegovo srečo še jaz bolj vesela, kot običajno, ko sem v hirbih »stalno«. Po prvi zajli v Sovatni, prideva na »položni del«, kjer se že lepo vidi Stenar, Križ, Razor, pod nama Kriški podi, tudi Pihavec in Bovški gamsovec. Odpraviva se desno v smeri Stenarja. Prečiva nekaj manjših snežišč, jaz si pomagam s cepinom, Jernej vse »prevozi« s palicami. Ob 11.00 sva na vrhu. Jernej dobi prvo petko in mu takoj povem, da imava 30min za počitek. Potem šivaba na Križ. Nekaj pojeva, poklepetava s prijetnim gospodom na vrhu in greva dol. 

 

 

20min sva potrebovala, da sva se vrnila do razpotja, koder zavijeva proti severni strani, proti Križu (hodimo po zahodni strani pod Križem). Vse je lepo označeno. Do Križa sva prečila ponovno nekaj snežišč. Tukaj sva bila zelo previdna, pomagala sva si s cepinom. In potem sva že pod Križem. Na začetku ponovno nekaj zajle (5m), potem pa 3min do vrha. Lep razgled na Stenar, Škrlatico … cela dolina Vrat je bila v soncu. Tudi tam nisva kaj dosti zabušavala, ob 13.00 se odpraviva dol, ker naju je čakalo še 4h hoje, vendar sva jo skrajšala na 3h.

 

 

 

Na poti do dol nešteto lepih razgledov, lukenj in brezen v skalah, Jernej je pokukal tudi v bivah, ob 16.00 pa sva pri domu. Jernej mi na koncu pove, da je zelo vesel kar je danes doživel, in da je zelo hvaležen, da sem "pazila nanj". Povedal je pa tudi, da ga pošteno bolijo noge in da ni navajen, da ga kdo v hribih tako preganja :) Ampak, da razume, da je trebe ujeti še sonce tudi za navzdol sicer pa: »Kdo bi tebi Lea postavil strugo, ko si kot deroča reka?«

 

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags