Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Prisojnik

November 10, 2018

Prisojnik (Slovenska pot)

 

 

Na Prisojniku sem poleti že bila, po Kopiščarjevi poti, tokrat sem se odločila, da grem malo bolj »mirno« varjanto - Slovenska pot se je izkazala za fino sobotno turco. Štartala sem pri Tičarjevem domu, ob 8.00, na vrhu (2.547 m) sem bila ob 10.45. Pri avtu pa ob 13.00. Vse skupaj sem hodila 5 ur in naredila cca. 2000 višincev.

 

 

 

Na Vršič se odpeljem iz Kranjske Gore. Parkiram pri Tičarjevem domu in se odpravim po makadamski cesti mimo doma. Na Vršiču me je pričakal samo močan veter. Sama sem bila. Celo pot do vrha, ko sem vendarle srečala dva mlada hribovca. Najprej je bilo vse skupaj precej v oblakih, potem se je pa razpihalo, tako, da je bila hoja po pobočjih naravnost fantastična. Na poti do »pravega« ovinka sem prehodila najprej Sovno glavo, nekaj ruševja, dva zelo dobro označena križišča (prvo križišče označuje levi odcep za Prednje okno, drugi odcep pa za Grebensko pot kjer sem tudi že šla). Odločim se, da bom šla vso pot po Slovenski, gor in dol, ker je vsa na južno vzhodni strani in to pomeni – SONCE ves čas. Če ni oblakov :)

 

 

 

Na poti do ključnega ovinka za nadaljevanje Slovenske poti vse do vrha (na ta ovinek sem se zelo pripravila, ker na hribi.net piše, da ga hitro zgresiš) sem občudovala okolico, odprla se je cela dolina proti Trenti. Pridem do razcepa, zavijem levo (desno pot v Kajz škrbino in naprej še Jubilejna pot). Potem se pot začne bolj strmo vzpenjati, sem in tja si pomagam z rokami, so tudi skobe in zajla. Srečam še kozoroga, ki mi je kar dolgo časa delal družbo in hodil z mano »vštric« J. Hecen je bil, debel in len in še fotkat se je pustil, kot pravi fotomodel :) Vse je zelo dobro označeno. Sicer sem 2x zavila v napačno smer in šla malo po svoje, ampak to mi je tudi všeč, da malo raziskujem in razmišljam.

 

 

 

Snega na poti je bilo za vzorec, ves čas zelo toplo, ampak tudi vetrovno, sploh na vrhu. Malo pod vrhom se vreme začne zapirati, a na vrhu razgled, da te kap :)  Malo pod vrhom se nam priključi pot od zadnjega okna, nekoliko naprej pa še Grebenska pot.

 

Nič kaj dosti nisem zabušavala na vrhu, ker sem videla, da bo »zdaj zdaj« vse v oblakih in bom verjetno za navzdol že v super belem oblaku (vidljivost NIČ). In tako je tudi bilo. Za dol sem morala zelo paziti, da sem sledila od markacije do markacije.

 

 

 

Brala sem, da je to lahka pot, za penzionerje itd …  vendar sem jo doživela kot zelo prijetno, ravno prav zahtevna pot, če si želiš malo rekreirat, razgledi so fantastični - . Sicer si običajno želim, da turca traja cel dan, ampak včasih paše tudi to.

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags