Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Srednja Ponca

November 8, 2018

Napor, ki ga vlagamo vase.

 

Že res, da je to blog o hribovksih izkušnjah. Ampak izkušnja ni samo opis poti - zahtevnost, teren, dostopi, sestopi, vremenske razmere, zvini in odrgnine, razgledi, škrbine, grebeni, štriki, zaponke, dereze, cepini, grape … je tudi izkušnja, ki se je ne vidi, ampak občuti. 

 

Vsaka gora ustvarja samopodobo. Ustvarja to, kar smo in omogoča vse tisto, kar lahko postanemo. Vsak dan se najde nekdo, ki mi reče: »Lea, pa kaj se je zgodilo, saj žariš od sreče!?« Pa se namuznem. Jaz že vem. Dosti se je zgodilo, spremenilo, obrnilo na glavo … napor, ki ga sem ga morala vložiti, da nosim tak nasmeh je bil grozljivo težak. In vem, da temu do smrti ne bo konca. Vsak iskren nasmeh zahteva delo. Da znamo graditi svojo notranjo resnico v tišini, ko seštevamo korake navkreber, ne le v hrupu ulice, novih informacij, knjig in delavnic, to je Picassova umetnost, ki bo večna. Večino pogledov na ulici, v službi, med »prijatelji« so pogosto le maska, ki zadušijo ta svež veter. Zato je tišina na strmini zelo mogočno orodje, saj v tišini čutimo in slišimo svoje misli, ki jih natrpanost urnikov preglasi.

 

V hribih se zgodi vse to. Tisti, ki tega ne razumejo, itak ne berejo več, vsi ostali pa dobrodošli na piškote ob kavi v moj domek :) 

 

Manj, kot smo občutljivi za življenjske preizkušnje, bolj smo togi, bolj nas ujame sistem, nadzor, razum … izgine igrivost, izgine iskrica. Manj smo sočutni, bolj smo umetno stkani. Imeli bi ljubezen, srečo, zdravje … ampak iz kavča in štirih sten ne bo šlo. Saj veste, sreče se ne da kupiti. Potem se pa začno čudeži, ko ljudje zavohajo tvojo srečo ... in "čarobni krog" se pričenja ... juhej.

 

Pa k moji izkušnji s Ponco. Srednja Ponca je 2228m visok vrh, ki se strmo dviga nad Tamarjem, Planico in Mangartsko dolino. Že večkrat sem jo imela v »paci«, obe pravzaprav – Srednjo in Visoko. A sem jo dajala na stran, ker je vedno bil nek »izgovor« in ker njen opis pravi, da je zelo zahtevna in strma. Glede na že lep seznam prehojenih gora, sem se zdaj počutila že dovolj samostojno, da jo zrihtam sama. Večer prej si vse pripravim, za ziher vzamem tudi dereze in cepin. V Tamar se iz Ljubljane spokam ob 7.30, v Tamarju sem ob 9ih. Parkiram v Planici in šibam proti koči. Cca 40min. Potem pa lepo po poti, kjer na razpotju zavijem desno za Srednjo in Visoko Ponco. Levo se gre za Jalovec (prelepi spomini). Na tabli piše 3.30h, zahtevna označena pot. Že ko sem hodila po dolini Tamar, so me spremljali čudni pogledi oskrbovalcev koče (kam pa ta?). Ko sem štartala navkreber 9:15, mi je bilo že malo bolj jasno. Neugoden teren. Če odmislim samo strmino, ki ne popušča niti za minuto, sem imela precej nesreče z mokrim listjem (debele plasti listja), mastnimi skalami, podrtim drevjem in nič kaj uhojeno stezo. Tako, da sem fajtala skozi gozd orientacijsko – od ene do druge markacije – če sem jo ugledala in kondicijsko. Ravnotežja tudi nikakor nisem ujela. Težak nahrbtnik me je metal kot papirnato ladjico med neurjem. Na začetku poti se lovim po strmem gozdu, pridem do prvih jeklenic, nič zahtevnega pa še nove so. Potem pa je počasi konec gozda in preidem na skalnat del, ki je še vedno zelo, zelo strm. Nadem čelado, lahko bi jo že prej, tudi rokavice in nadaljujem strmo gor. 

 

 

 

Prečim nekaj manjših grapic zalitih s snegom. Juhuhu, pa sem vendarle pomočila tudi cepin malo v sneg. Dereze ostanejo neuporavljene. Markacije še vedno zelo slabo vidne, potka je bila tudi na pol zalita s snegom … dosti sem imela za misliti kje je prava pot. Nekako vendarle zvozim. Sama na poti navzgor, sama na vrhu in sama za navzdol. Na vrhu me je pričakal sonček (12.30). Glede na to, da je Tamar hitro v senci, se odpravim hitro dol. Ob 15.15 sem nazaj dol, in res je bilo že pošteno temno. V gozdu že malo neprijetno. Pot za navzdol pa še hujša, kot gor. Neštetokrat sem padla, si polomila nohte, natolkla rit in kolena … a tako je. Nič se ne zgodi samo po sebi, tudi sreča ne pride mimo na tvoja vrata, če jo doma na kavču čakaš.  

 

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags