Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Kalški greben in Kalška gora

October 31, 2018

Ljudstvo se na 31ga obleče v kostume, pobarva se po obrazih, večinoma sledijo neizvirnemu motivu pajkove mreže ali slabim imitacijam prerezanega lica, povsod so buče, nacionalka za dobro jutro celo deli nasvete kako PRAVILNO rezati bučo … vse to v znamenju praznika – noč čarovnic. Veliko hrupa za Ameriški praznik. A zvesti sledilci te evforije so vsako leto bolj dosledni :). Pa čeprav v večini ne vedo niti kako in zakaj ves ta cirkus. No, vse skupaj so začeli Kelti, ki so se namaškirali, da bi prestrašili umrle duše. Te naj bi na 31ga obiskale Zemljo. Kaj ima to s hribi? Dosti. Če sem jaz »praznovala« ta praznik? Nisem. No, sem. Na Kalški greben sem letela, kot da bi pobrala vse metle vsem čarovnicam tega časa. Placebo efekt je zahrbtna reč :).

 

 

 

Konec službenega dne, torek zvečer, sončna napoved za sredo, gremo. Z Jurijem sva izbrala pot, ki je bila dokaj »safe«. Glede na to, da je zapadlo nekaj snega nad 2000, nisva izbirala sumljivih terenov. Sva si rekla, da greva to pot do vrha v še običajni opremi – gojzarji in čelada. Šrtartala sva dokaj pozno, ob 10ih sva parkirala v Koncu. Par metrov nižje, ker je bila cesta razrita od minulih nalivov. Potem pa lepo po potki proti Cojzovi koči.

 

Lepa gozna pot, za ljubitelje gozda, za naju pa neko nujno zlo, ki vodi do svete skale :). Na poti si poveva in razčistiva vse kar se je nabralo od zadnje ture :), srečava še gospoda, ki je navkreber lezel s slušalkami, tudi pozdravil ni … mogoče še 4 gorske navdušence, to pa je bilo več ali manj vse od živih duš. Do Cojzove sva v dveh urah. Vso pot do sedlca sva bila v kratkih rokavih, teklo je iz naju. Na sedlcu pa veter in mraz, ki se je hitro zanohtal.

 

Preoblečeva mokre spodnje majce, navlečeva tople bunde, kapo, rokacice in pičiva proti Kalškemu grebenu.

Joj, no! Pa vse več megle oz. oblakov okoli naju. Že tako sem ropotala po poti, da zakaj sva ubrala pot, kjer sva večino časa v senci, potem pa še na vrhu oblak. En sama belina okoli naju. Pot proti grebenu je minila hitro, cca 30min pod severno steno in že sva bila gor. Ob cca. 13.30 sva razpotju (levo Kalška gora, desno Kalški greben) in tako nadaljujeva v smeri zahoda, proti grebenu. Začne se simpatičen teren, razgiban, nekaj zajle, tudi kak divji razgled nama pockrla dušo … A vso navdušenje nad terenom nama hitro pokvari – NIMAVA PRAVE OPREME. Bila sva brez »pravih« rokavic za ledeno zajlo. Obrnila sva - pri navpični steni v škrbino. Brez SVKja sva bila, rokavice iz blaga, moje že na daleč kričijo, da ne bo šlo … enostavno se nebi uspela držati na navpični zajli. OK, Jurij bi se, jaz pa težje. Težko mi je bilo orbniti, ker sem bila v glavi super pripravljena na »KARKOLI«. Dobro sem se počutila, uživala sem … a tako je. Nisva si dobro pogledala kako izgleda ta pot in se nisva dobro opremila.

 

 

 

Šla sva nazaj proti Kalški gori, slikala vse možne detajle narave, okrog in okrog se itak nič kaj dosti ni videlo, tako, da sva se zabavala s tistim, kar nama je narava ponudila na vidiku parih metrov.

 

Bilo je mrzlo, sigurno kakšnih -5, na vrhu sva nekaj na hitro pomalicala, preganjala ptiče in šla dol. Po isti poti. V dolino sva primaširala ob 17ih. Bila je že tema. Sva si rekla: »OK, nekaj sva pa vseeno naredila danes, tak, izletek …« Nekako nisva vajena tako kratkih tur. Noge naju niso nič bolele, kot običajkno. Telo je bilo pripravljeno za še kakšen korak več. Pa drugič. Se grem oblečt v čarovnico, mogoče bom pa odgnala tudi slabo vreme za vikend.

 

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags