Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

JZ greben Kočne

August 4, 2018

 

Med tednom je vse kazalo na to, da za vikend ne bom imel moje najljubše družbe - Klemen je šel s kolesom na morje (iz Kranja!), Aco ni vedel točno kako bo s časom, Lea se je slabo počutila ... No, pa se je vse skupaj obrnilo na nekaj, spet, zmagovalnega! Na turco, ki sem jo splaniral, sem mahnil v družbi Lee.

 

Bujenje ob 4.30 in direkt do Suhadolnika. V resnici nisva imela pojma kam morava, tako, da je bil že na začetku “plonk listek” več ali manj neuporaben. Kar nekaj časa hodiva po širokem kolovozu, ne veva če greva v pravo smer. Po dobre pol ure hoje zaslišiva lomastenje v gozdu pod nama: "Zihr je gams ali srna", se malo čukasto in preplašeno gledava. No, glede na precej glasno "korakanje", je bilo pod nama nekaj težkega, medo morda?! Hodiva naprej in končno med drevesi zagledava medota! Saj ne, hec :) - zagledava pa steno, ki sva jo iskala. Pri skali sva prečila proti vzhodu in kmalu se znajdeva v manjši zaraščeni grapi polni kopriv - mega :)! Ko prideva iz grape pod steno, kjer je itak spet polno kopriv, kot, da bi šla na zdraljenje revme :), zagledava leseno lojtro, kar pomeni, da sva na pravi poti! Nad lojtro spet povsem na pamet in po občutku, gre res za "pravo" brezpotje, brez kakršne koli vhojene stezice. Kmalu prideva iz gozda in nad sabo zagledava sedelce, ki je tudi vstopna “rampa” za na JZ greben Kočne. Strme trave naju v pol ure pripeljejo na vrh, kjer narediva krajšo pavzo. Iz sedla sledi kratko prečenje po polički in strma grapica, kjer je potrebno malo poplezati (I.+ ali švohcena II.) in že sva na skalnem grebenu.

 

Po prepadnih poličkah skalni stolp obideva po desni strani - zdaj se začne prava žurka. Vstopiva v grapo, ki "vztraja" skoraj do samega vrha, greben je najina "smer", tako, da se ga ves čas nekako "drživa". Tu pa tam pokukava na drugo, prepadno stran, proti Jezerskem. Plezanje je tukaj pravi užitek, težavnost ni prevelika, seveda si pa sam izbiram najtežje prehode, Lea pa pogumno za mano :). Greben naju pripelje do čudovitega naravnega okna, kjer se malo poafnava in narediva nekaj fotk za spomin. Od tu naprej je slabih 100 višincev do vrha Na Križu, pot do vrha pa nič posebnega, v istem stilu, kot do sedaj. Na vrhu sva seveda sama, medtem ko sta sosednji špički - Kokrška in Jezerska Kočna, dobro obiskani. Spet narediva krajšo pavzo, nato pa pičiva naprej po grebenu proti Kokrški Kočni.

Tu pa tam je greben rahlo izpostavljen, a v resnici čisto nič posebnega. Kmalu se nama odpre pogled na Grintovec, Dolgi hrbet, Skuto in pa na zavarovano označeno pot na prvo Kočno. Brez težav sva v parih minutah na vrhu kjer je ogromno ljudi (7), zato zbeživa naprej proti Jezerski Kočni. Na vrhu le te sva sama.

 

 

Oblaki se kljub čudoviti napovedi kar hitro nabirajo, zato se odločiva, da sestopiva na Dolce in raje tam narediva daljšo pavzo če bo lepo vreme – na Kočni res ne bi želel doživeti nevihte! Sestopiva proti Češki koči, kmalu za trebušastim prehodom pa zavijeva desno v smeri Grintovca. Kmalu naju markacije usmerijo še bolj desno, na melišča pod vzhodnimi stenami Kočne. Pred nama hodijo tri gospe, ki si majo zelooooo veliko za povedati in to zelo naglas :), želim si le, da jih čim prej prehitiva! A se raje ustaviva na zelenici sredi melišča, malo uživava v samoti in razgledih na meglo. Vedno bolj se oblači, zato začneva sestopati proti Cojzovi koči, itak - klasično v stilu faliva tablo in greva čez “Hudi grabn”. Oba sva bila že malo utrujena in tak sestop je bil vsekakor precej tečen - ampak, brez problema dava tudi to čez. Po dobre pol ure se priključiva na navadno pot iz Kokrškega sedla.

 

Nadaljujeva v dolino kar po klasični poti, dovolj je bilo za danes. Do avta se sprehajava res počasi. Na parkirišču ura pokaže, da je najina tura trajala 11h 30min, od tega 9h 30min hoje. Eto! Spet se je pokazalo, da so brezpotja zakon!

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags