Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Škrlatica

June 2, 2018

 

 

Z idejo, da bi se povzpel na Škraltico (2740m), sem se igral od trenutka, ko mi je Lea povedala kdaj ima rojstni dan in kje si želi biti na ta dan - v hribih :) Zdelo se mi je, da bi bilo to najboljše darilo zanjo, glede na to, kako je zaljubljena v gore - skoraj toliko, kot jaz :) Če večina ljudi žura za svoj rojstni dan, midva nisva - v soboto sva vstala ob 2. uri zjutraj in se odpeljala v dolino Vrata. Ob 4ih sva zapustila avto in šibala proti vrhu. Prvo darilo za rojstni dan je bilo ob 5.25 - sončni vzhod in razgled na Vrata - kako se je smejala! To pa je začetek praznovanja, ha? 

 

Pot proti Bivaku IV na Rušju je vedno mukotrpno sprehajanje po gozdu, ampak tokrat nama je presenetljivo hitro minilo. Do Bivaka IV se nisva ustavljala. Ko sva prečila snežišče pod Dolkovo Špico sva tempo upočasnila, ker so bili razgledi že res zelo lepi. Presenetljivo veliko snega je bilo ampak še vedno ne za zimsko opremo. Prečila sva še eno snežišče in že sva bila pod najinim ciljem. Nadela sva si čelade in zagrizla v skale. 

 

Vzpon na Škrlatico je bil zame ravno tak, kot se ga spomnim od zadnjega obiska. Dokaj enostavno, nič posebnega, vsekakor pa lepo. Nisem bil prepričan v Leo, kako ji bo, saj je bil to njen prvi večji vzpon. Ampak je brez težav sledila mojim korakom, tiho in brez nerganja :) Ona je samo šla, kot, da bi to počela že celo življenje - res je kraljica :) Ko sem videl, da ji je zelo "udobno" na najbolj izpostavljenih mestih, sem se sprostil tudi jaz. Vse, kar me je skrbelo od takrat naprej, je bilo vreme. Bolj ko sva se približevala vrhu, bolj naju je požirala megla. 

 

Vedel sem, da imava omejen čas, ker so se oblaki res hitro valili proti nama. Tudi napoved je bila "slaba" - nevihte v popoldanskem delu dneva. Ko sva plezala proti vrhu po grebenčku, se je ta "razkošno važil" v soncu. Hitela sva proti vrhu, da bi videla razgled okrog naju, ampak edina stran, ki ni bila v megli, je bila S/SV, proti Kranjski Gori in Martuljški skupini. Vse ostalo je bilo več ali manj v megli. 

 

Misija prvi del - "Kraljica na vrhu kraljice"; urejeno. Sicer nisva imela ravno sreče z razgledom, pa drugič. Na hitro sva se preoblekla, malo odpočila in šla dol. Z vremenom na taki višini pač ne moreš češenj zobat.

 

Na poti nazaj dol sva bila pa že pošteno zavita v meglo. Vidljivost je bila res zelo slaba. Imela sva občutek, kot, da nisva na isti poti. Čisto nekaj drugega. V takih primerih so markacije zelo uporabne :) Megla je dodala še nekaj "mistike" in poplezavanje za navzdol je bilo spet zanimivo, malo strašljivo, na svoj način. Če se pa bojiš višine, pa je takšen spust idealen, ker pod svojimi nogami ne vidiš nič! :) 

 

Ko sva se spustila do višine Bivaka IV, se je sonce spet pokazalo - ne moreš verjet! Pobočje pod Škrlatico je bilo odeto v sneg, zato sva tudi malo "odsmučala" in pohitrila spust. Ker se na vrhu nisva mogla sončiti, sva to storila na poti navzdol. Ob 11ih so oblaki "grozili" že z vseh strani, zato sva se hitro pobrala, pod sabo sva pa tudi imela še kakšnih 1000m vertikale do doline. Na srečo sva spet precej "presmučala" in sva bila hitro dol.

 

 

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags