Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Vrtača

May 19, 2018

 

 Bi rekel, da imam veliko prijateljev v nenaklonjenosti zgodnjemu vstajanju. Tisti, ki ne poznajo "dimenzije hribov" pa sploh ne razumejo: "zakaj mi je to treba, vstati sredi noči". Pa vendar je treba in še nikoli mi ni bilo žal. Ker ljubim gore. Sploh, če imam lepo vreme. Tako se z Leo še ponoči, ob 3. uri zjutraj, odpeljeva na Ljubelj. Pot do Ljubelja je bila tiha, še malo zasanjana, tudi prva peš pot od avta do Zelenice je bila enako mirna. Bila je še čista tema. Noben od naju kaj preveč zgovoren. Na nebu pa tisoče in tisoče zvezd. Kje se kupijo takšni prizori? Daniti se prične, ko greva mimo stare vlečnice proti Vrtači. Odcepiva se desno po slabo shojeni stezici proti Suhemu ruševju. Vzhod pričakava pod sedlom na grebenu, kjer se oblečeva in natakneva čeladi. Ko stopiva na sedelce naju kmalu strezni mrzel veter. Nadaljujeva po grapi navzgor, jaz pa iščem malo težje prehode, da bi Lea malo vadila lažje plezanje, saj je bila to njena prva taka izkušnja po brezpotju. Vseskozi sva se ozirala okoli in občudovala od jutranjega sonca oranžno obarvane vrhove ter meglo v dolini. Lea pa pleza kot za šalo. :)

 

Napredovala sva počasi, pa ne zato, ker bi bilo zahtevno, ampak sva preprosto uživala v slehernem trenutku. Iz grape stopiva na širok greben, ki naju kmalu pripelje do spet nekoliko bolj strmega terena. Orientacija tukaj res ni težavna, zato si lahko poljubno izbiraš težavnost poti pred sabo – seveda vedno najtežjo. Tu pa tam se opazi slabo shojeno stezico, a sva vseeno raje šla po svoje in si tako popestrila jutro. Nekaj minut pred 8. uro sva stala na soncu - obsijanem vrhu Vrtače. Bila sva čisto sama. Pod dobro znanim cepinom si najdeva zavetje kjer si privoščiva nekaj suhega sadja.

 

No, pa sva spet kmalu bila v megli. Vrh objela gosta megla in sonca ni bilo več, postalo je hladno. Nekaj časa sva sicer čakala in upala, da bo močno sonce prebilo meglo, a zaman. Ni nama preostalo drugega, sestopila sva po klasični poletni poti, ki je v resnici sprehajalna.

 

Na Zelenici sva se ustavila, se ulegla na mehko travo in uživala v razgledu na Vrtačo in Stol v ozadju. A tudi tokrat je vreme zmagalo, temni oblaki so zakrili nebo nad nama, zato sva se kar se da hitro spokala proti Ljubelju. 50m pred avtom je začelo deževati. Ura je bila že toliko, da sva si kosilo privoščila kar pri Korenu.

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags