Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Stenar

May 6, 2018

 

Pripravljena na ROCK'N'ROLL

 

 

Ne glede na to, da sta najina gostitelja - Aco in Deja odpovedala druženje zaradi bolezni, sva se z Leo držala prvotnega načrta za nedeljo, tako, da sva se v soboto popoldne odpeljala v Kranjsko Goro, kjer sva tudi prespala. Zvečer sva preverila vremensko napoved, ki ni bila prav obetajoča. No, iskreno - bila je katastrofalna! Zato sva si sproščeno privoščila še nekaj gin-tonikov in uživala ob razgledu na Alpe. Zjutraj pa čista sreča vsakega hribolazca! Lea se zbudi prva (načeloma sem ji hvaležen, da je tako zgodnja), odgrne zavese in - WAW. SONCE! Razgled na Prisojnik in Razor v jutranjem blišču - važna lepotca in lahko sta! Da prebudiva svoje potenciale skočiva na hiter zajtrk in že se peljeva.

 

Pričakoval sem večjo gužvo, a na parkingu je bilo morda 10 avtomobilov. Zagotovo so nasedli slabi napovedi (haha!). Pičiva proti Bivaku IV, po pol ure hoje sva že v kratkih majicah in zavihanih hlačnicah. Ko prideva iz gozda se začne sneg, to nama omogoči direktno linijo namesto klasičnega cik-cakanja po poti. Imela sva super tempo, priznam, da sem hitel, saj sem želel biti na vrhu pred poldnevom. Pod Stenarskimi vratci sva nekoliko upočasnila, tam sva si nataknila dereze in poprijela za cepin. Razmere so bile kar dobre, sneg je bil sicer že mehak ,a ni povzročal težav. Še najbolj sva "trpela" zaradi vse večje vročine. 

 

Na izstopu se nama odpre čudovit razgled na Triglav, Bovški Gamsovec, Pihavec, Kriške pode … Midva pa nadaljujeva in prečiva strma zahodna pobočja pod Stenarjem, ki naju kmalu pripeljejo na streho. Tudi tukaj nama sneg omogoča hitrejše napredovanje kot poleti saj se lahko vzpenjava kar direktno proti vrhu, vseskozi se za nama bohoti Stena. Do vrha sva hodila 4 ure, kar je zelo soliden čas (časovnica je sicer 5h).

 

Na vrhu je skupina smučarjev, med njimi tudi Grega s katerim sva se srečevala celo zimo, a nikoli nisva bila sigurna da se poznava – problemi instagram prijateljev :). Takoj, ko so odsmučali z vrha, sva ostala sama na toplem soncu. Tako je bilo toplo, da sva kar pozabila na čas in tam uživala skoraj 3 ure! 

 

Sicer nisem imel informacij o razmerah na poti čez Sovatno, a glede na to, da so fantje tam odsmučali, ne bi smelo biti problematično. Počasi sestopava in buliva v mogočno Steno pred nama. Na poti ni nobenih sledi, razen tistih nekaj vijug od smučarjev, zato hodim na pamet, približno po "poletni" poti. Ura je bila 15h, sonce se je že cel dan upiralo v ta pobočja, sneg je bil po vrhu sicer lepo razmočen, podlaga pa dobro zbita. Skoka, kjer nam je poleti v pomoč »zajla«, sva obšla po snegu.  No, drugače itak tudi ne bi šlo.

 

Po dobri uri sva po plazovini že »smučala« proti gozdu. Zadnji del poti čez gozd se je vlekel v nedogled, nič novega, saj je tukaj vedno tako. Končno pod seboj zagledava široko cesto, ki vodi proti Aljaževemu domu v Vratih – 15min pa sva pri avtu. Zelo sem vesel, da nisva poležavala, greh bi bil ne izkoristiti takega čudovitega dneva. Poletje prihaja!

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags