Ljubljana, Slovenia

RSS Feed

©2018 by JB VERTICAL

Špik

March 24, 2018

 

Sveta trojica po decembru spet skupaj v akciji – KONČNO! Ko smo skupaj mora biti tura vedno super kul, pri izbiri cilja ponavadi nismo ravno skromni, radi se malo ženemo. Ta Špik vedno štrli tam nekje nad Kranjsko in prav vabi na svojo špičko, sploh pozimi!

 

V petek se dobimo v Kranjski, odspimo par minutk in ob 4:47 (4:46 bi bilo absolutno prezgodaj!) se začnemo odpravljati. Zapeljemo se proti Vršiču in pred mostom čez reko Pišnico parkiramo ob cesti. Po sprehajalni poti v Krnico “počasi” drsimo na smučeh. Bor, ki je bil gor v četrtek nam je dal koristne informacije o poti, zato kar pičimo mimo table za Kačji graben in v hrib zavijemo kasneje. Pobočja v gozdu so bila pomrznjena kar nam je onemogočalo hitro napredovanje – vsak obrat je bil borba, vsaj enkrat je vsak od nas končal na riti ali naredil špago na smučeh. Po nekaj mučnih urah smo vendarle prilezli iz gozda, polovica poti je še pred name – 800 višincev. Spremenile so se tudi razmere, postalo je kar hladno, pomrznjena pobočja pa je zamenjal powder. Aco in Klemen sta pičila, jaz pa sem imel še vedno težave z bolečinami v hrbtu in kolku – v Zermattu sem se pri skoku čez skale kar dobro sesul. Medtem ko sta ona dva nekje nad mano že malicala, sem se jaz z vsakim korakom mučil. Ko ju dohitim, gremo skupaj naprej, tokrat jaz vodim in držim tempo ki meni ustreza.

 

 

Klemen je kmalu začel nekaj “streljati” v stilu - da on pa ne bi šel na vrh, a je vseeno hodil naprej. Na prečki tik pod zahodno steno smo si morali sneti smuči in nadaljevati peš ker je bila podlaga pretrda, zdrs bi pa pomenil dobrih 100m nepredvidenega “sankanja” v dolino. Kmalu si spet nadenemo smuči, Klemen se izstreli naprej in naju z Acotom pusti daleč zadaj. Acota začne mučiti poškodovano koleno, zato nadaljujeva skupaj v penzionističnem tempu. Klemen je bil le še nekaj metrom pod vrhom, ko sva se midva šele približevala “steni” kjer je bilo spet potrebno sneti smuči. Z nekaj več napora sva tudi midva le par minut za njim dosegla vrh.

 

Bilo je popolno – sončno, rahel vetrič in najpomembneje, žive duše nikjer okoli. Vendar se vseeno nismo prav dosti zadrževali saj smo se zmenili, da raje takoj odsmučamo »kritične« dele saj je sonce zdaj že pošteno pripekalo in zadnje kar bi si želeli je, da se s flanko skupaj odpeljemo v dolino.

 

Spustim se prvi da lahko posnamem še ostale, ustavim se izven vpadnice, na varno. Spuščali smo se en po en, tako se nam je zdelo najboljše. Vrhnji del je sicer najbolj strm in najožji, a ne predstavlja nič zahtevnega - zgleda pa res KUL, pozoren moraš biti tako ali tako vedno pri vsakem zavoju. Še naprej smo se spuščali en po en in se umikali na varno preden se je spustil naslednji. Kmalu se pobočja razširijo ampak mi smo seveda izbrali levo stran, tisto, ki gre čez manjšo strmo grapo – valda! Tu, kjer je poleti melišče, smo našli skalo ki je štrlela iz snega in se tam ustavili dobro uro ter pomalicali. 

 

Zdaj smo bili že tik na gozdno mejo, ta del je bil praktično cel dan v senci, zato je bil sneg fantastičen! Izmenično smo se ustavljali in snemali te dolge, super G zavoje po nedotaknjenem powderju – res smo uživali. Kmalu se je ta zabava končala in potrebno je spet »garati« v gozdu – težek, razmočen sneg je bil pravo nasprotje tistega par sto metrov višje! Nižje v gozdu je ta »rodeo« čez skale, korenine in podrta drevesa postal precej zabaven in že smo bili nad cesto v Krnico. Na smučeh smo se porivali koliko se je le dalo, a tu pa tam jih je bilo potrebno sneti in narediti par korakov peš – sicer smo prismučali praktično do avta.

 

Pišnica je ponudila ledeno osvežitev, ki smo jo po taki naporni tudi potrebovali. Veseli kot otroci smo se spet spokali nazaj v Kranjsko, na pivo kaj pa druzga!?

Please reload

Our Recent Posts

Vrtača - JV greben

November 11, 2019

Ceria-Merlone

November 1, 2019

Monte Cridola

October 5, 2019

1/1
Please reload

Tags